Temeljna dejavnost podjetja Pro-Mak d.o.o. je veleprodaja suhega in svilenega cvetja. Podjetje posluje na Tržaški 135 in ima v najemu 800 kvadratnih metrov razstavnega salona in veleprodajnega skladišča. Podjetje letno posluje z okrog 2000 podjetji kot so cvetličarne, aranžerji, arhitekti, hoteli, wellnessi in drugimi podjetji, ki potrebujejo dekoracijo. Pro-Mak opravlja tudi delo na terenu, kar pomeni na primer, da se z določenim hotelom dogovori za izdelavo celotne dekoracije. Sem spadajo okrasne posode iz gline ali stekla, suho ali svileno cvetje ter razni dekorativni materiali. Zaposleni, ki so za delo usposobljeni, že v podjetju pripravijo osnovne dekoracije in jih transportirajo na želeno lokacijo, kjer dekoracije še dodelajo. Kupcem za nadaljnjo prodajo zaposleni svetujejo in prodajajo v razstavnem salonu in veleprodajnem skladišču. Zaradi prevelikega števila izdelkov v programu, teh je okoli 10.000 različnih izdelkov, v podjetju nimajo prodajnega kataloga ampak izdelke prodajajo v živo.
1989
Zgodovina družinskega podjetja Promak d.o.o. sega v leto 1989, ko sta gospod in gospa Karpan začutila priložnost in ustanovila podjetje, ki je danes največji slovenski dobavitelj opreme za dekoracijo. Razlog ustanovitve podjetja so predvsem navdušenost ge. Karpan nad ustvarjalnostjo in umetnostjo, prostor za dejavnost, ki je bil na voljo v domači hiši ter spreminjajoča se zakonodaja na področju gospodarskih družb. Svojih želja po poklicnem opravljanju svojega hobija ga. Karpan do tedaj ni mogla uresničiti, saj je zakonodaja omogočala odprtje podjetja le osebam, ki so imele za določeno dejavnost tudi primerno izobrazbo. V letu 1989 se je zakonodaja spremenila, izobrazba ni bila več pogoj za odprtje podjetja, zato ga. Karpan ni odlašala z odprtjem podjetja. Da bi se posvetila svoji podjetniški ideji je pustila svojo redno zaposlitev poučevanja tehničnega pouka v šoli.
Zametki dejavnosti tako segajo v leto 1989 na dan 15. december, 9 dni pred božičem, ko so v domači hiši v Sežani odprli delavnico s prodajalno z doma posušenim cvetjem. Želja lastnice je bila, da bi hiša postala razstavni prostor izdelkov, narejenih iz suhega cvetja. Poleg sušenja cvetja pa so razstavljali in prodajali tudi dekorirane usnjene izdelke. Ideja za tovrstno dejavnost tako izhaja iz hobija, veselja do narave in izdelovanja unikatnih, kakovostnih ter naravnih dekorativnih izdelkov. Najprej so gospa in njeni ožji člani družine sušili cvetje, ki so ga nabrali na bližnjih travnikih, ostali dekorativni material pa kupovali v bližnjih cvetličarnah. Svojo dejavnost so javnosti predstavili že devet dni po odprtju podjetja, na božični večer, v televizijski oddaji Zdravo, ki je bila takrat ena najbolj gledanih v Sloveniji. Vsebina oddaje je temeljila na predstavitvi posebnih dejavnosti in izdelkov. Gospa Karpan je tako v oddaji predstavila postopek sušenja suhih vrtnic, ki je bil takrat v Sloveniji popolnoma neznan. Še isti večer po oddaji je bil odziv gledalcev in novinarjev nepričakovano velik. Zanimal jih je predvsem način sušenja rož in šopkov, ki so jih dobili ob posebnih priložnostih, na primer ob rojstnem dnevu ali poroki. Predstavitvi dejavnosti v oddaji so sledile prve sklenitve poslov, kot je bila priprava suhih šopkov za silvestrski večer v Kobilarni Lipica in obdaritev delavk občine Sežana s šopki iz suhega cvetja za 8. marec.
1990
V drugi televizijski oddaji, ki je kmalu sledila prvi, je ga. Karpan skozi zgodbo predstavila način, kako oživeti babičin jušnik. Tudi tovrstna promocija je pri gledalcih vzbudila veliko zanimanje, saj so v dneh po oddaji ljudje iz cele Slovenije nosili dekorirati svoje jušnike in ostale posode v Sežano. Gospa in njen mož sta spoznala, da se povpraševanje iz dneva v dan povečuje, zato sta se odločila odpreti Butik suhega cvetja v Ljubljani v nekdanji Namini prodajalni na Tromostovju. Ideja o odprtju trgovine v Ljubljani se je zakoncema Karpan porodila poleti leta 1990, ko so odšli na izlet v Ljubljano. Ob sprehodu po starem mestu sta obšla takratno trgovino Nama na Tromostovju. Opazila sta zelo neatraktivne izložbe, katere bi sama bistveno lepše uredila. Tako so se začeli pogovarjati z vodjem Name, pri čemer so imeli srečo, da so ravno v tistem času zamenjali poslovodjo takratne Namine prodajalne na Tromostovju. Dobili so priložnost najeti prostor in postaviti prodajalno na 17 kvadratnih metrih, kar so v avgusta 1990 tudi storili. V prodajalni so zaposlili svojo trgovko, se prilagodili urniku, ki ga je določila Nama in postavili zelo atraktivno izložbo. Kmalu za tem so se preselili v prostore sedanje Name na Slovenski. Promet se je po odprtju trgovine zelo povečal, saj je bila na bolj frekvenčni lokaciji, tako da se je povečala tudi proizvodnja v Sežani. Da bi imeli izdelke vedno na zalogi, so izdelovali aranžmaje tudi ponoči in jih z avtomobilom trikrat na dan vozili v Divačo, kjer so jih preložili na avtobus, ki je peljal v Ljubljano.
1992
Leta 1992 je podjetje dobilo možnost najema veleprodajnega skladišča s 750 kvadratnimi metri v Ljubljani, kar jim je finančno omogočal podpreti tudi dobavitelj iz Italije. Investicija jim je omogočila prodajo takega asortimana izdelkov, kot ga imajo danes. Z odprtjem skladišča je v Sežani ostala le še delavnica za izdelovanje aranžmajev. Po nekaj letih so se zaradi visoke najemnine in sporov med najemodajalci odločili, da se preselijo na boljšo lokacijo v centru in sicer na Vilharjevo 3, tik ob Gospodarskem razstavišču.
2008
Z letom 2008 so na tej lokaciji predstavili že osmo božično novoletno dekoracijo.
2011
V letu 2011 so se ponovno preselili na še bolj frekventno lokacijo v Ljubljani in sicer na Tržaško 135, kjer sedaj opravljajo svojo dejavnost. Zaradi gospodarske in finančne krize so svoje prostore skrčili za 20 odstotkov na 700 kvadratnih metrov, vendar je prostor še bolj atraktiven in prijazen kupcem ter zaposlenim.